Serija "Yutori" nastaja iz lastne knjižnice snapshotov posnetih s telefonom in posnetkov iz Googlovih zemljevidov. Včasih so to posnetki vsakodnevne okolice, drugič gre za posnetke narejenih na izletih ali pa posnetke narejenih na krajih, ki so včasih bili del dnevne rutine. Ta različna okolja se po principu montaže združujejo v risbe, ji na papirju ustvarjajo nov kraj. Izmenjujejo se naravne organske oblike z geometričnimi linijami človeško ustvarjenih objektov in zgradb. Risba je obrisna in ploskovita, detajli pa so pogosto izpuščeni s čimer vabijo gledalca k tvorjenju asociacij in iskanju njemu znanih krajev. Zaradi svoje ploskovitosti dela lahko delujejo kakor zemljevidi. Zemljevidi so v prvotnem, antičnem pomenu upodobitve našega sveta v velikosti, ki smo jo še sposobni čutno zaznati. Grez torej za poskus orientacije v svetu. Čeprav zemljevidi pogosto delujejo kot objektivni prikazi nekega prostora, je treba opozoriti, da so ustvarjeni s strani kartografa in njegovih percepcij ter prostorskih vrednot. So skupek znakov, ki tvorijo svoj jezik ter predstavljajo to, kar je bilo v tistem trenutku v interesu kartografa. Gre za do sedaj najbolj intuitivno serijo, ki  na nek način skozi risbo išče dom v svetu.

 

 

Hannah HIGGINS, The grid book, Cambridge: MIT Press, 2009, str. 79–80.