Umetnica je skandinavsko verigo Ikea že od nekdaj asociirala z doživetjem; z družinskim izletom ter fantaziranjem o lastnem idealno opremljenem domu. Ikea je prostor sanjarjenja. Ne-kraj, kjer smo hkrati mi in nihče. Lahko sestavljamo neskončno možnih kombinacij. Če se utrudimo, se lahko usedemo in spočijemo. Si privoščimo obrok kot okrepčilo. Ko je v spomin želela priklicati samo stavbo nakupovalnega centra, je ta bila le neka rumeno-modra zamegljena škatlasta forma. S potovanjem po spletnih zemljevidih je tako pričela obiskovati Ikeine zgradbe v različnih mestih, jih preučila in z upodobitvijo na razglednicah tretirala kot arhitekturni presežek kraja. Izhodišče je poudarek na zunanjosti, embalaži (potrošniške izkušnje), kjer ni povsem jasno, ali se predaja in hvali ta bleščeč svet potrošnje in njegovega ponujenega sanjarjenja, ali zgolj posnema njegove pristope ter kaže na votlost in praznino za njegovo privlačno fasado.

​

-galerijski tekst - Dobra Vaga